Vrste hidravličnega uravnoteženja: statično hidravlično uravnoteženje

Če v izračun vključimo ogrevalno obremenitev po prostorih, ponuja statično uravnoteženje najboljše razmerje med stroški in koristmi med rešitvami izravnave za samostojne enodružinske hiše in dvojčke ali večstanovanjske zgradbe z majhnimi stanovanjskimi enotami. To je zato, ker so tlačno odvisni termostatski ali balansirni ventili, ki so potrebni za njegovo izvedbo, že prisotni v večini obstoječih sistemov ali pa jih je mogoče po potrebi naknadno vgraditi z nizkimi stroški. Tudi pri sistemih talnega ogrevanja statično uravnoteženje povsem zadostuje za manjše stanovanjske enote, saj dinamično uravnoteženje zaradi vztrajnosti sistema prinaša le nepomembne prednosti. Najboljše rezultate tukaj doseže statična prednastavitev v kombinaciji s prilagodljivo optimizacijo ogrevanja glede na sobno temperaturo.

Ker so pretoki optimalno uravnoteženi samo v primerih polne obremenitve, se pri delnih obremenitvah pogosto pojavlja hrup, ki ga povzročajo povečane hitrosti pretoka v termostatskih ventilih. Pomembno si je tudi zapomniti, da se primer polne obremenitve pojavi le nekaj dni v letu in zato ogrevalni sistem v preostalem delu leta ni optimalno uravnotežen. Kljub temu je izvedba enostavnega statičnega uravnoteženja bolj energijsko ugodna kot popolna opustitev hidravličnega uravnoteženja. Naš nasvet: kombinacija "statičnega uravnoteženja" z visoko učinkovito črpalko z najnižjo možno in konstantno tlačno višino zagotavlja trdno osnovo za skoraj vsako manjšo stanovanjsko enoto.

Primerne komponente za statično hidravlično uravnoteženje so termostatski radiatorski ventili tipa RA-N ali RA-UN ali vgradni ventili; v kombinaciji z mehanskimi radiatorskimi termostatskimi glavami RA2000. In razdelilniki in krmilniki za hidravlično talno ogrevanje Danfoss IconTM ter balansirni ventili serije LenoTM ali MSV-F2.