Poročilo, ki ga je pripravil Navigant za Danfoss, navaja, da, v kolikor bi se vsa urbana območja v Evropi, ZDA in na Kitajskem zavzela za elektrifikacijo zasebnega in javnega prometa, bi s tem prispevali 28 % k cilju 1,5 C Pariškega sporazuma.
Če je bilo kaj dobrega na temnem oblaku COVID-19, ki je zakrival svet večino leta 2020, bi bilo to zmanjšanje emisij CO2, kot posledica družbenih omejitev po vsem svetu. Ocenjuje se, da je bilo leta 2020 v zemeljsko ozračje izpuščenih 7% manj emisij CO2 v primerjavi z letom 2019, na račun zmanjšane človeške dejavnosti zaradi omejitev potovanj, dela od doma, zaprtja restavracij in nočnega življenja, itd.
Ko nimaš razloga, da greš ven in letalski promet ne pride v poštev, ljudje ne uporabljajo svojih avtomobilov, letala pa ostanejo prizemljena. Med letom 2020, ko je bila epidemija COVID-19 najhujša in je bil večji del sveta zaprt, so se emisije zaradi prometa prepolovile. Do konca leta so bile skupne emisije še vedno za 10 % nižje v cestnem, in za 40 % nižje v letalskem prometu, kot v letu 2019.
Odkar je bil leta 2015 podpisan Pariški sporazum s strani 196 držav, so se emisije C02 samo povečevale, čeprav so bila ta povečanja nižja kot v preteklih letih. Leto 2020 je bilo prvo, ko so se emisije dejansko znižale. Pandemija je jasno pokazala, da spremembe v obnašanju sicer vplivajo na raven emisij CO2, vendar pa še zdaleč niso zadostne, če želimo ohraniti povišanje temperature na 1.5C, kot je določeno v Pariškem sporazumu. Ko je bil svet že tako rekoč na pavzi in je bilo doseženo 7-odstotno znižanje, je za dosego ciljev Pariškega sporazuma potrebno nekaj bolj radikalnega. Ne glede na to, kako gledamo na to, je potrebna "tehnološka rešitev".
Potencial prehoda na e-mobilnost
Sektor prometa je odgovoren za približno četrtino skupnih emisij CO2 v svetovnem merilu. Poročilo, ki ga je pripravil Navigant za Danfoss, navaja, da, v kolikor bi se vsa urbana območja v Evropi, ZDA in na Kitajskem zavzela za elektrifikacijo zasebnega in javnega prometa, bi s tem prispevali 28 % k cilju 1,5 C Pariškega sporazuma. Posledično bi se izboljšala tudi kakovost zraka zaradi opustitve uporabe vozil na fosilna goriva v celoti: Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je onesnaženost zraka odgovorna za 6,5 milijona preranih smrti vsako leto - še en dober razlog, da e-mobilnost postane osrednji element v nujnem prehodu v zeleno gospodarstvo.
Ko govorimo o ekonomiji; Organizacija Transport in Okolje (Transport & Environment) je izračunala, da bi prehod na električno mobilnost ustvaril več kot milijonov novih delovnih mest samo v EU do 2030. Z razvojem električne tehnologije se tudi poveča potreba po delavcih za izgradnjo in vzdrževanje polnilne infrastrukture, za proizvodnjo baterij, za proizvodnjo električnega pogonskega sklopa, širitev železnic, itd.
Nasprotujoči si argumenti kažejo, da prehod na baterijsko - električni promet ne bo imel nobenega vpliva na ogljično gospodarstvo, saj bodo emisije izpuščale elektrarne, ki proizvajajo energijo za pogon teh baterij. To bi držalo, v kolikor predpostavljamo, da bodo svet še naprej poganjala fosilna goriva. Postavitev e-mobilnosti v središče prehoda v zeleno gospodarstvo, zahteva istočasni prehod na proizvodnjo energije brez fosilnih goriv.
Optimizacija proizvodnje energije brez fosilnih goriv in sektorska integracija
Ovira pri prehodu na obnovljive vire energije je vreme. Mirujoče turbine, ko bi lahko ustvarjale megavate čiste energije, so na vetrnih elektrarnah prepogost pojav, saj povpraševanje po električni energiji ne sledi vremenskim razmeram. Strategija za optimizacijo rabe energije iz obnovljivih virov je bodisi shranjevanje proizvedene energije v vetrovnih in sončnih dneh, bodisi ustvarjanje prožnega povpraševanja. Združevanje sektorjev ustvarja oboje.
V bistvu, več sektorjev, kot jih lahko napajate prek omrežij, bolje lahko izkoriščate zeleno elektriko, ki jo ustvarjata veter in sonce. Današnja napredna tehnologija pogonov izmeničnega toka omogoča fleksibilno uporabo zelene električne energije, ko je ta na voljo. Na primer, pri daljinskem ogrevanju in hlajenju s termoakumulacijskimi rezervoarji v rezervoarjih za toplo ali hladno vodo, kadar zelena elektrika ni na voljo. Podobno lahko presežek zelene električne energije usmerimo v industrijske procese - in v prometni sektor, ki bo absorbiral več proizvedene zelene energije in izkoristil dejanske zmogljivosti. Plovila, trajekti, čolni, avtomobili in avtobusi, ki jih poganjajo baterije, se lahko večinoma polnijo ponoči, ko imajo dobavitelji električne energije navadno presežek energije zaradi majhne porabe.
Pandemija covid-19 je pokazala, da smo kot družba sposobni takojšnjega in radikalnega ukrepanja, da se izognemo globalni katastrofi. Naj bo to navdih za pospešitev trajnostne rasti in uvajanje novih, podnebju prijaznih tehnologij za zeleni ponovni zagon družbe.
